Definicija igrifikacije
Igrifikacija se uporablja za motivacijo uporabnika s pomočjo klasičnih principov iger v okolju ali situaciji, ki v običajnih okoliščinah ni igriva. Ta učinek se doseže z uporabo elementov z igralno zasnovo, na primer z dodeljevanjem točk, tekmovanjem z drugimi, posebnimi pravili igre in grafičnimi prikazi dosežkov. Koncept se uporablja na številnih področjih, na primer v marketingu, v delovnih okoljih ter v izobraževanju in zdravstvu.
Vrste igrifikacije
Obstaja več vrst igrifikacije, ki se lahko tudi kombinirajo. Nagraditvena igrifikacija, statusna igrifikacija, identifikacijska igrifikacija in samodoločitvena igrifikacija. Vse vrste vodijo k večji motiviranosti pri zasledovanju cilja. Igrifikacija je uspešna, ko so izpolnjeni naslednji elementi:
- Transparenta informacija: Zakaj mi je spodletelo? Zakaj sedaj? Kako moram nekaj storiti?
- Feedback oz. povratna informacija (v realnem času): Možnost učiti se iz napak in spremeniti vedenje.
- Jasni cilji in pravila.
- Svoboda izbire, kako priti do cilja.
- Izziv: brez pretežkih pa tudi brez dolgočasnih nalog.
Igrifikacijske igre
Pomembno je, da igralec sodeluje prostovoljno, saj ob prisili ne gre več za igro. Drug pomemben vidik je, da morajo biti izzivi razgibani, tako da se igralec na naloge ne navadi. Tako kot pri majhnih otrocih, ki med odraščanjem na igriv način odkrivajo svoje okolje, sta tudi tu uporabljena nagonska radovednost in potrditev skozi občutek dosežka.
Tok in nagrada
Igrifikacija uporablja načelo toka in nagrade. Prek uspeha v igri se sprošča dopamin, nevrotransmiter, ki aktivira center za užitek v možganih in pri igralcu sproži dobro počutje. Tak pristop je veliko učinkovitejši kot terapevtska situacija, ki jo poganja zgolj nuja, saj tudi nevrokemično zelo pozitivno vpliva na človekovo stanje.
Znanstvene študije in raziskave igrifikacije
Imerzivna igrifikacija terapij prek navidezne resničnosti predstavlja obetavno alternativo običajnim terapevtskim pristopom. Izkazalo se je, da privlačna okolja, igrivi scenariji in motivirajoče naloge s povratnim informacijami izboljšajo rezultate terapij v različnih scenarijih. Študija, ki se osredotoča na rehabilitacijske programe za otroke, sklene, da imerzivna igrifikacija predstavlja praktično uporabno in vznemirljivo novo terapevtsko orodje (Bortone et al., 2017).
Igrifikacija pri protibolečinski terapiji
Poleg tega je uporaba igrificiranih rehabilitacijskih programov, ki temeljijo na navidezni resničnosti, pri protibolečinski terapiji v več primerih privedla do izboljšanja stanja (Dunn et al. 2017). Pokazalo se je tudi, da pozitivne povratne informacije prek igrifikacije občutno povečajo motiviranost pacientov v primerjavi s konvencionalnimi terapevtskimi metodami (Karamians et al. 2020). Nadalje je študija s pacienti s Parkinsonovo boleznijo pokazala izboljšano koordinacijo pri posameznikih, ki so bili izpostavljeni imerzivnim vadbenim igram v navidezni resničnosti. Ob tem se je poročalo o izboljšani motiviranosti in večji angažiranosti (Chen et al. 2020).
Igrifikacija in CUREO sistem
Terapevtski moduli z navidezno resničnostjo nudijo igralni pristop, ki gibalne sklope, pomembne za okrevanje, vključi v "igrice". Eden od primerov je obiranje sadja z drevesa in spravljanje sadja v košaro, s čimer se spodbujajo določeni gibi rok.
Poleg tega so elementi v sistemu CUREO preneseni iz igrificiranih aplikacij v industriji zabave v prikaze in delovanje naše medicinske programske opreme. Gre za modularno zasnovo z različnimi stopnjami. Dosežki znotraj posamezne stopnje se ustrezno prikažejo, na primer v obliki točk ali prek spodbudnih zvočnih vložkov in tonov.
Igre pri terapiji z navidezno resničnostjo (VR)
Eden največjih izzivov pri rehabilitaciji pacientov z motoričnimi omejitvami je potrebna visoka frekvenca terapije in veliko število ponovitev, potrebnih za izboljšanje. Pacienti, ki na primer po možganski kapi trpijo za parezo, imajo težave z nekaterimi gibi in motiviranost za terapijo je skromna. Igrifikacija v navidezni resničnosti pacientom ne naredi zanimivih zgolj ponavljajočih se nalog iz vsakdana, ampak prek večje predanosti pacientov terapiji spodbuja tudi doseganje rehabilitacijskih ciljev. Paciente, ki se povsem potopijo v virtualni svet, se pripravi do tega, da naloge in igre izvajajo z motiviranostjo, ki jo je z običajnimi terapevtskimi metodami težko doseči. Tako lahko CUREO prispeva k izboljšanju kakovosti življenja pacientov.
