Naša slika lastnega telesa in sveta, ki ga obdaja, na eni strani temelji na senzoričnih impulzih, na primer vizualnih, zvočnih, taktilnih, olfaktornih itd., po drugi strani pa tudi na povratnih informacijah, temelječih na motoričnih aktivnostih. V možganih nastajajo nevronski vzorci, ki v obliki notranjega zemljevida nudijo odslikavo lastnega telesa, okolja (predvsem v bližini telesa) ter predmetov, ki se nahajajo v njem.
Človek pri vsakodnevnem delovanju prejema za naloge relevantne inpute ter outpute in prek tega nenehno prilagaja svoj notranji zemljevid. Tako se z interakcijo nauči delovanja v dinamično spreminjajočem se okolju. Gre torej za funkcionalno triado.
Motorika, senzorika, notranji zemljevid
V primeru nevronske okvare poškodba ene od treh komponent - motorike, senzorike ali notranjega zemljevida - običajno neizogibno prizadene tudi drugi komponenti.
Tako lahko na primer prizadet senzorični input vodi do motoričnih motenj in popačenja notranjega zemljevida. Popačena slika telesa oteži terapijo, ker naučeni vzorci ne delujejo več.
Prilagoditve in fantomske bolečine
V nekaterih primerih se telo prilagodi spremembi inputa, na primer pri amputaciji. Po izgubi okončine območja možganov, ki ne prejemajo več inputa, prevzamejo sosednji nevroni. A prihaja tudi do fantomske bolečine, pri kateri “manjkajoča“ okončina povzroča lažne občutke bolečine. Študije dokazujejo učinkovitost zrcalne terapije pri blaženju bolečin.
Utelešenje pri hemiparezi in neglectu
V drugih primerih, na primer pri hemiparezi in neglectu po možganski kapi, prihaja pri pacientih zaradi motnje senzoričnega vnosa z ene strani telesa do poslabšane motorične funkcije. V takšnih primerih lahko zaradi prekinjene obdelave podatkov pride do težav z držo in ravnotežjem.
Tudi ko je razlog okvare v veliki meri pod nadzorom, ostanejo velike luknje v funkcionalnosti, ki jih je težko zdraviti. Temu je tako, ker uravnava popačenega zemljevida s spremenjenim senzomotoričnim stanjem ne deluje več.
Zaradi pomanjkanja sredstev ustrezna terapija ni mogoča
Za naloge relevantni inputi in outputi morajo zavzeti novo obliko, da bi poškodovancu postali dosegljivi in da bi prišlo do postopnega generiranja novega, primernega notranjega mapiranja. Ob tem je za utirjenje in utrditev novih vzorcev potrebna redna in intenzivna terapija. V dejanski terapevtski situaciji je to težko izvedljivo oz. je izvedljivo zgolj z izjemnimi napori.
Le redki prizadeti imajo na voljo dovolj sredstev za kaj takega. Zato se mora večina posameznikov, ki imajo nevrološke okvare, sprijazniti s težko invalidnostjo.
CUREO® stavi na drugačen pristop
CUREO® je prvi imerziven, interaktiven terapevtski sistem z navidezno resničnostjo, pri katerem je mogoče dojemanje telesa in okolja natančno prilagoditi omejitvam pacienta. Na ta način je možno z majhnimi koraki spet nasloviti zanemarjena območja.
CUREO® omogoča navidezno utelešenje prek biomehaničnega avatarja, multisenzorične povratne informacije kot input in motorično spremljanje gibov za senzomotorične povratne informacije. Prek sistema za vodenje gibov se vizualno tvorijo tirnice za enostranske in obojestranske gibe.
Imerzivna zrcalna terapija
Na avatarju temelječa zrcalna funkcija, ki je na voljo za celoten sistem, prvič omogoča povsem imerzivno gibalno terapijo za izboljšanje grobe in fine motorike. CUREO® tako nudi edinstvene možnosti za učinkovito terapevtsko uporabo utelešenja.
1. Lopez, C. E., & Tucker, C. S. (201
2. Karamians, R. et al. (2020)
3. Craighero, L. et al. (1996)