Medicinsko ozadje

Nevroregulacija

Z nevroregulacijo je mišljen regulacijski sistem, pri katerem možgani regulirajo telesne aktivnosti na osnovi senzoričnega vnosa in notranje obdelave podatkov. Pri tem procesu so aktivni lastni nevrokemijski prenašalci.

Delujoča nevroregulacija igra pomembno vlogo pri premagovanju tesnobe, bolečin in stresa, kakor tudi pri procesih celjenja in regeneracije.

CUREO® je zasnovan modularno, s čimer je edinstveno primeren medicinski pripomoček z navidezno resničnostjo. Posamezni moduli se ukvarjajo s številnimi področji, vključno z nevroregulacijo prek dihanja, manjšanjem bolečin prek imerzije ter s splošnim manjšanjem stresa prek igrivih nalog.

Znanstvena podlaga v študijah in raziskavah 

Raziskave z napravami za navidezno resničnost, kot je CUREO®, so pokazale, da imerzivna terapija občutno zmanjša bolečino. Ugotovile so, da imerzivne resničnosti pacienta usmerijo proč od bolečin in trajno zmanjšajo raven občutene bolečine. Pokazale so tudi, da nevroregulacija prek dihalnih nalog v navidezni resničnosti spodbuja variabilnost srčnega utripa in frekvenco dihanja. Ugotovljeno je bilo, da dihalne vaje v navidezni resničnosti nižajo zaznane ravni stresa, jeze in tesnobe. Dokazano je bilo še, da pri terapiji uporabljena okolja navidezne resničnosti manjšajo znake tesnobe in depresije pri pacientih s posttravmatsko stresno motnjo.

1. Wiederhold, M. D., & Wiederhold, B. K. (2007)
2. Malloy, K. M., & Milling, L. S. (2010)
3. Hoffman, H. G. et al. (2011)
4. Arane, K., Behboudi, A., & Goldman, R. D. (2017)
5. Sato, K. et al. (2010)
6. Ding, L. et al. (2020)
7. Chittaro, L., & Sioni, R. (2014)
8. Czub, M., & Kowal, M. (2019)
9. Cook, N. E., Huebschmann, N. A., & Iverson, G. L. (2021)
10. Azam, M. A., Latman, V. V., & Katz, J. (2019)
11. Navarro-Haro, M. V. et al. (2017)
12. Maples-Keller, J. L., Yasinski, C., Manjin, N., & Rothbaum, B. O. (2017)

Multisenzorično

Pri multisenzoričnem principu povratnih informacij gre za to, da lahko uporabnik odgovore od sistema prejme prek več čutil. Povedano drugače: kombinacija vizualnih, taktilnih in akustičnih impulzov privede do integracije virov povratnih informacij. Imerzivna resničnost nudi možnost zagotavljanja multisenzoričnih povratnih informacij na način, ki doslej ni bil mogoč. Uporabniki doživljajo tridimenzionalna okolja in hkrati prejemajo akustične povratne informacije. Izkazalo se je, da multisenzorični sistem povratnih informacij prek integracije namigov okrepi potopitev v navidezne resničnosti.

CUREO® izrabi prednosti multisenzoričnega sistema povratnih informacij, tako da za določeno nalogo uporabi vizualne, zvočne in haptične povratne informacije. Pacienti prek očal doživljajo imerzivne naloge, vodijo jih akustični namigi, prek krmilnika pa prejemajo taktilne odgovore.

Znanstvena podlaga v študijah in raziskavah

Izkazalo se je, da multisenzorični sistem povratnih informacij vzpostavi stimulativno integracijo, ki je potrebna za kognitivno in motorično rehabilitacijo. Študije so pokazale bistvena izboljšanja pri motoričnih nalogah z nevronsko reorganizacijo po izvajanju nalog v navidezni resničnosti z vizualnimi in zvočnimi povratnimi informacijami. Nasploh je bilo ugotovljeno, da je multisenzorična terapija uporabna intervencija za gibalno rehabilitacijo po možganski kapi.

1. Teo, W. P. et al. (2016)
2. Effenberg, A. O. et al. (2016)
3. Saposnik, G., Levin, M., & Outcome Research Canada Working, G. (2011)
4. Ripolles, P. et al. (2016)
5. Leonardis, D. et al. (2014)

Nevroplastičnost

Nevroplastičnost je sposobnost možganov, da se strukturno z novimi nevronskimi povezavami prilagodijo novim dražljajem oz. zahtevam. To ima pomembno vlogo pri uspešni rehabilitaciji. Do nedavnega se je verjelo, da se nevroplastičnost po prvih letih življenja konča, zaradi česar se odrasli težje učijo novih stvari.

Doživljenjski proces plastičnosti

No, raziskave v zadnjih desetletjih so pokazale, da se nevronske povezave dejansko nenehno spreminjajo in da je plastičnost proces, ki je prisoten vse življenje. Obstajata stalen promet in stalno nastajanje nevronov, s čimer se povezave v naših možganih nenehno spreminjajo. Odzive, ki so stvar navade, je mogoče vzgojiti in odpraviti, pridobiti je mogoče nove sposobnosti in spomin je mogoče kadarkoli izboljšati.

CUREO® ciljno izrablja koncept nevroplastičnosti, da pacientom pomaga pri vnovični osvojitvi prizadetih kognitivnih in motoričnih funkcij. Z uporabo imerzivnih nalog, hitro odzivnega sistema povratnih informacij in pametnih kognitivnih tehnik se stimulira živčni sistem in aktivira tvorjenje nevronskih vzorcev.

Nevronsko prestrukturiranje

CUREO® paciente z majhnimi učnimi koraki ob podpori asociativnih mrež pripravi za optimalno prestrukturiranje nevronskih povezav.

Uporabljajo se tudi spoznanja iz športnih znanosti in področja igrifikacije.

Znanstvena podlaga v študijah in raziskavah

Preizkus terapevtskih metod za ljudi, ki so preživeli možgansko kap, pride do zaključka, da ima terapija z navidezno resničnostjo očiten uspeh pri motorični rehabilitaciji in da dosega trajne nevroplastične spremembe. Dodaten pregled metod, ki se osredotočajo na uporabo naglavnih zaslonov, primer katere je terapevtski sistem CUREO® , poroča o obetavnih rezultatih na področju rehabilitacije in ugotavlja, da “na navidezni resničnosti temelječe terapije sprožijo kortikalno reorganizacijo in so zmožne spodbuditi široko aktivacijo različnih nevronski povezav, kar vodi do izboljšav motoričnih in funkcionalnih zmožnosti.“ (4)

1. Straudi, S., & Basaglia, N. (2017)
2. You, S. H. et al. (2005)
3. Arya, K. N. et al. (2011)
4. Coco-Martin, M. B. et al. (2020)

Utelešenje

Naša slika lastnega telesa in sveta, ki ga obdaja, na eni strani temelji na senzoričnih impulzih, na primer vizualnih, zvočnih, taktilnih, olfaktornih itd., po drugi strani pa tudi na povratnih informacijah, temelječih na motoričnih aktivnostih. V možganih nastajajo nevronski vzorci, ki v obliki notranjega zemljevida nudijo odslikavo lastnega telesa, okolja (predvsem v bližini telesa) ter predmetov, ki se nahajajo v njem.

Človek pri vsakodnevnem delovanju prejema za naloge relevantne inpute ter outpute in prek tega nenehno prilagaja svoj notranji zemljevid. Tako se z interakcijo nauči delovanja v dinamično spreminjajočem se okolju. Gre torej za funkcionalno triado.

Motorika, senzorika, notranji zemljevid

V primeru nevronske okvare poškodba ene od treh komponent - motorike, senzorike ali notranjega zemljevida - običajno neizogibno prizadene tudi drugi komponenti.

Tako lahko na primer prizadet senzorični input vodi do motoričnih motenj in popačenja notranjega zemljevida. Popačena slika telesa oteži terapijo, ker naučeni vzorci ne delujejo več.

Prilagoditve in fantomske bolečine

V nekaterih primerih se telo prilagodi spremembi inputa, na primer pri amputaciji. Po izgubi okončine območja možganov, ki ne prejemajo več inputa, prevzamejo sosednji nevroni. A prihaja tudi do fantomske bolečine, pri kateri “manjkajoča“ okončina povzroča lažne občutke bolečine. Študije dokazujejo učinkovitost zrcalne terapije pri blaženju bolečin.

Utelešenje pri hemiparezi in neglectu

V drugih primerih, na primer pri hemiparezi in neglectu po možganski kapi, prihaja pri pacientih zaradi motnje senzoričnega vnosa z ene strani telesa do poslabšane motorične funkcije. V takšnih primerih lahko zaradi prekinjene obdelave podatkov pride do težav z držo in ravnotežjem.

Tudi ko je razlog okvare v veliki meri pod nadzorom, ostanejo velike luknje v funkcionalnosti, ki jih je težko zdraviti. Temu je tako, ker uravnava popačenega zemljevida s spremenjenim senzomotoričnim stanjem ne deluje več.

Zaradi pomanjkanja sredstev ustrezna terapija ni mogoča

Za naloge relevantni inputi in outputi morajo zavzeti novo obliko, da bi poškodovancu postali dosegljivi in da bi prišlo do postopnega generiranja novega, primernega notranjega mapiranja. Ob tem je za utirjenje in utrditev novih vzorcev potrebna redna in intenzivna terapija. V dejanski terapevtski situaciji je to težko izvedljivo oz. je izvedljivo zgolj z izjemnimi napori.

Le redki prizadeti imajo na voljo dovolj sredstev za kaj takega. Zato se mora večina posameznikov, ki imajo nevrološke okvare, sprijazniti s težko invalidnostjo.

CUREO® stavi na drugačen pristop

CUREO® je prvi imerziven, interaktiven terapevtski sistem z navidezno resničnostjo, pri katerem je mogoče dojemanje telesa in okolja natančno prilagoditi omejitvam pacienta. Na ta način je možno z majhnimi koraki spet nasloviti zanemarjena območja.

CUREO® omogoča navidezno utelešenje prek biomehaničnega avatarja, multisenzorične povratne informacije kot input in motorično spremljanje gibov za senzomotorične povratne informacije. Prek sistema za vodenje gibov se vizualno tvorijo tirnice za enostranske in obojestranske gibe.

Imerzivna zrcalna terapija

Na avatarju temelječa zrcalna funkcija, ki je na voljo za celoten sistem, prvič omogoča povsem imerzivno gibalno terapijo za izboljšanje grobe in fine motorike. CUREO® tako nudi edinstvene možnosti za učinkovito terapevtsko uporabo utelešenja.

1. Lopez, C. E., & Tucker, C. S. (201
2. Karamians, R. et al. (2020)
3. Craighero, L. et al. (1996)

Dokazi

Velik del raziskav v zadnjem desetletju se ukvarja z raznolikim področjem navidezne resničnosti (VR). Med najbolj vznemirljiva področja razvoja tehnologije navidezne resničnosti spadajo rehabilitacija, praktičnost in vsestranska uporabnost virtualnih orodij za uspešno terapijo.

CUREO® ni le naprava z najnaprednejšo tehnologijo, ampak kombinira tudi dolg seznam preverjenih konceptov, da bi pacientom z različnimi indikacijami ponudila ultimativno rehabilitacijsko terapijo.

Področja uporabe

Študije kažejo, da terapija, ki temelji na navidezni resničnosti (VR), pomembno spodbuja kognitivno funkcijo (1). Predvsem se je izkazalo, da se s pomočjo orodij za navidezno resničnost pri različnih skupinah pacientov izboljšajo pozornost (2, 3), prostorsko dojemanje (4) in spomin (3, 5).

Številne raziskovalce je še posebej zanimala motorična vadba (6), saj terapija z navidezno resničnostjo že samo zaradi dostopnosti naprav predstavlja priložnost brez primere za rehabilitacijo pacientov s Parkinsonovo boleznijo, parezo ali neglectom. Skozi nevroplastične spremembe in povečano motivacijo (9, 10, 11) se povečata mišična moč in tonus (7, 8), z distrakcijo in nevroregulacijo pa pride tudi do bistvenega zmanjšanja bolečin (12, 13, 14).

Terapevtske metode

Raziskave dokazujejo, da so uveljavljeni rehabilitacijski pristopi, kot so multisenzorične povratne informacije (15), sonifikacija (16) in zrcalna terapija (17) enako, če ne celo bolj uspešni, ko se uporabljajo v navidezni resničnosti. Poleg tega so se nove metode navidezne resničnosti, na primer obogatena okolja (18) in imerzivna igrifikacija (11, 19), izkazale z obetavnimi rezultati, ko gre za njihovo uporabo v okviru rehabilitacijskih programov.

Enostavnost uporabe in sprejemljivost

Številne študije so v splošnem uporabnost naprav za navidezno resničnost ocenile pozitivno. Naša lastna testiranja s sistemom CUREO® so na več klinikah prav tako pokazala sprejemljivost rehabilitacije z navidezno resničnostjo. Pacienti so poročali o povišani motivaciji, prijetni terapevtski izkušnji in intuitivnem načinu upravljanja naprave. Večina naših testnih pacientov je izrazila željo po vključitvi sistema CUREO® v svoj nadaljnji terapevtski načrt.

Izjemna vrednost

CUREO® je naprava z najnovejšo tehnologijo, ki temelji na priznanih rezultatih raziskav ter izjemnem tehnološkem znanju. Naša filozofija je uporabiti na trgu dostopno tehnologijo za navidezno resničnost ter narediti še “en korak naprej“ in optimizirati izkušnjo naših pacientov.

Na osnovi znanja iz študij, ki so dokazale koristi pri uporabi primerljivih ali manj naprednih naprav, smo si zadali cilj doseči novo stopnjo integracije pacientov in navidezne resničnosti ter tako pospešiti terapevtsko uspešnost in odpraviti obstoječe pomanjkljivosti tehnologije, ki je na voljo.

CUREO® z edinstvenimi funkcijami, kot sta sonifikacija in zrcalna terapija v navidezni resničnosti, na novo opredeljuje osnovni pristop rehabilitacije z navidezno resničnostjo, ki jo hkrati dela vsesplošno dostopno. 

1. Massetti, T. et al. (2018)
2. Coleman, B. et al. (2019)
3. Dascal, J. et al. (2017)
4. Hill, N. T. et al. (2017)
5. Yip, B. C. B., & Man, D. W. K. (2013)
6. Laver, K. E. et al. (2017)
7. Yeo, E. et al. (2019)
8. Lee, H. S., Park, Y. J., & Park, S. W. (2019)
9. de Araujo, A. V. L. et al. (2019)
10. Maggio, M. G. et al. (2019)
11. Karamians, R. et al. (2020)
12. Park, M. J. et al. (2019)
13. Malloy, K. M., & Milling, L. S. (2010)
14. Arane, K., Behboudi, A., & Goldman, R. D. (2017)
15. Saposnik, G., Levin, M., & Outcome Research Canada Working, G. (2011)
16. Effenberg, A. O. et al. (2016)
17. Giroux, M. et al. (2018)
18. Yun, S. J. et al. (2020)
19. Chen, W. et al. (2020)

*Celotne reference najdete tukaj.

Kontaktiraj nas

Pišite nam

Kontaktirajte nas preko spodnjega obrazca in v najkrajšem možnem času vam bomo odgovorili. Polja označena z * so obvezna!

Intercet d.o.o. varstvu vaših osebnih podatkov posveča posebno pozornost in skrb. Podrobnejša pravila glede uporabe in obdelave vaših osebnih podatkov si lahko preberete v Pravilniku o zasebnosti.
Nazaj na vrh