Veliko število igralcev je privedlo do tega, da so razvijalci iger razvili učinkovite tehnologije in interakcijske tehnike, ki prinašajo trajnejša in visoko motivirana doživetja. Znanja in izkušnje, ki so bili na področju igrifikacije pridobljeni v okviru industrije zabave, je mogoče zelo dobro uporabiti tudi za področje terapije.
Igra je pri človeku že od nekdaj imela pomembno vlogo pri usvajanju spretnosti. Otrok tekom odraščanja na igriv način spoznava okolico. Poganja ga radovednost. Ko je uspešen, doživi potrditev, in prek igre se nauči premikati svoje telo in se spoprijemati z izzivi okolja. Torej pri učenju obstaja naravna nagnjenost k zbiranju izkušenj in osvajanju spretnosti prek igrivih izzivov.
Doživeti terapijo na igriv način
To osnovno funkcijo, ki se ohrani tudi v odraslosti in starosti, uporabimo za to, da ljudi motiviramo za vnovično osvojitev spretnosti. Tak pristop je veliko bolj učinkovit kot zgolj na nuji temelječa terapevtska situacija, saj na stanje človeka zelo dobro vpliva tudi na nevrokemični ravni. Obstajajo na primer študije, ki kažejo, da se pri igri poviša tudi raven dopamina in serotonina in da igrivo učenje ugodno vpliva tudi na utrditev naučenega.
Igrifikacija za paciente s Parkinsonovo boleznijo
Na igri temelječe terapevtske metode imajo na področju rehabilitacije veliko uspeha. Igriva narava terapije še posebej dobro vpliva na sodelovanje in motivacijo pacientov s Parkinsonovo boleznijo. Obstaja tudi študija, ki kaže, da je motorična vadba zgornjih okončin pri pacientih po možganski kapi učinkovitejša, če se izvaja kot terapija, temelječa na igri.
Naši terapevtski moduli z navidezno resničnostjo omogočajo igriv način, pri katerem so za okrevanje pomembni sklopi gibov vključeni v "igrice". Za spodbujanje specifičnih gibov rok se na primer z drevesa obira sadje in shranjuje v košaro. Igriva terapija prinese večjo motivacijo, veliko ponovitev in hitrejše okrevanje.
1. Kuhn, S. et al. (2014)
2. Kuhn, S. et al. (2011)
3. Lorenz, R. C. et al. (2015)
4. Chen, W. et al. (2020)
5. Karamians, R. et al. (2020)