Kaj je paraplegija?
Naši možgani so odgovorni za nadzor motoričnih funkcij (gibanje), senzoričnih funkcij (zaznavanje) in vzdrževanje funkcij notranjih organov, kot sta mehur in črevesje. Prek živčnih poti v hrbtenjači so povezani s trupom ter zgornjimi in spodnjimi okončinami.
Če je povezava prekinjena, lahko pride do motenj ali odpovedi motoričnih, senzoričnih in avtonomnih funkcij. Paraplegija je torej posledica poškodbe hrbtenjače. Hrbtenjača (medulla spinalis) je del osrednjega živčnega sistema (CŽS) in poteka v hrbtenici v hrbteničnem kanalu. Tu se med drugim nahajajo živčna vlakna CŽS in cerebrospinalna tekočina, ki na primer podpira presnovo živčnih celic in služi kot zaščita možganom.
Centralni in periferni živčni sistem
Poleg centralnega živčnega sistema obstaja še periferni (zunanji) živčni sistem. Ta se deli na somatski in avtonomni živčni sistem. Somatski živčni sistem služi za prenos dražljajev do mišic in za prenos senzoričnih dražljajev v osrednji živčni sistem. Neuspeh povzroči paralizo okončin in pomanjkanje informacij v možganih. Avtonomni živčni sistem samodejno nadzoruje in uravnava notranje telesne funkcije, ne da bi človek lahko zavestno vplival nanje. To vključuje, na primer, srčni utrip, krvni tlak ali znojenje.
Vzroki za paraplegijo
Hrbtenjača je lahko poškodovana na različne načine. Število nezgod pri delu se še naprej zmanjšuje zaradi dobrih preventivnih ponudb strokovnih združenj, vendar se povečuje število paraplegij zaradi nezgod v prostem času.
V večini primerov je hrbtenjača poškodovana zaradi mehanskih sil v nesreči. V tem primeru se telesa vretenc premaknejo in stisnejo hrbtenjačo. Poleg tega lahko oteklina ali podplutba poškodujeta hrbtenjačo. Tudi če se akutna poškodba zaceli, so prvotne povezave prekinjene in jih ni mogoče obnoviti. Do paralize lahko pride tudi ob neugodnem napredovanju hernije diska, ko pritisk diska na hrbtenjačo ne ohromi le posameznih mišic, temveč popolnoma stisne hrbtenjačo. Na hrbtenjačo lahko vplivajo tudi bolezni okoliškega tkiva, na primer tumorji, okužbe ali bolezni žil (vključno z možgansko kapjo in multiplo sklerozo).
Posledice paraplegije
Običajno je paraplegija povezana z življenjem na invalidskem vozičku, tj. z izgubo zmožnosti stati in hoditi. Vendar pa kakovost življenja prizadetih pogosto poslabšajo spremljajoči simptomi, ki za zunanje opazovalce niso vidni. Poleg paralize ali izgube občutljivosti, je lahko prizadeto tudi delovanje črevesja in mehurja. Zaradi tega je na primer potrebna doživljenjska kateterizacija. Pri parapelgiji je lahko prizadeta tudi spolnost.
Vegetativne motnje
Poleg tega se pojavijo vegetativne motnje, tako da sta funkcionalno motena cirkulacija in temperaturno ravnovesje. Dolgoročno se paraplegiki spopadajo z dekubitusi (razjede zaradi pritiska, preležanine) in skoliozo (deformacija hrbtenice) ter kontrakturami (deformacija okončin). Veliki preseki lahko povzročijo tudi motnje v delovanju dihal.
Paraplegija in tetraplegija
Nivo poškodbe, imenovan tudi višina poškodbe, vpliva na stopnjo okvare. Paraliza pod prvim prsnim vretencem, ki prizadene noge in trup, se imenuje paraplegija. V primeru poškodbe nad višino vratnih vretenc gre za tetraplegijo – oslabljenost vseh štirih okončin, rok in nog. Poleg tega morajo pacienti s tetraplegijo pogosto umetno dihati, saj so prizadete tudi dihalne mišice.
Danes se paraliza po merilih ASIA (American Spinal Injury Association) razvršča v 5 kategorij od A do E.
Z vizualizacijo na portalu paraplegie.ch lahko dobite vpogled v učinke paraplegije na mišice in organe. Na strani der-querschnitt.de lahko najdete tudi več informacij o posledicah paraplegije.
Popolna in nepopolna paraplegija
Razlikujemo med popolno in nepopolno paraplegijo. Popolna paraliza je opredeljena kot paraliza, pri kateri niso prisotne niti motorične niti senzorične funkcije. Nepopolni paraplegiki imajo še vedno nekaj motorične in senzorične aktivnosti pod nivojem poškodbe.
Življenje s paraplegijo
Paraplegija za prizadeto osebo in pogosto tudi za družinske člane pomeni popolno spremembo v življenju. Da bi izpolnili nove zahteve, je potrebno prilagoditi tako življenjsko kot delovno okolje potrebam prizadetih.
Zato paraplegija za paciente ne pomeni le omejitve telesnih funkcij. Spopasti se morajo tudi s psihološkim procesom, da bi se spoprijeli z novimi izzivi vsakdanjega življenja.
Običajno je terapija potrebna vse življenje, da bi se ponovno naučili in ohranili sposobnosti ter čim bolj zmanjšali poznejše zaplete.
To spletno mesto Univerze v Heidelbergu ponuja koristen vodnik po vprašanjih, s katerimi se soočajo paraplegiki.
Cilj zdravljenja paraplegije
Cilj zdravljenja paraplegikov je doseči čim višjo raven kvalitete življenja in neodvisnosti pacientov. Že manjše izboljšanje motoričnih sposobnosti lahko močno spremeni vsakdanje življenje prizadetih oseb.
Razumevanje paraplegije
Švicarski center za paraplegike (SPC) v Nottwilu opravlja izjemno delo na področju raziskav in zdravljenja paraplegikov ter velja za vodilnega na področju medicine paraplegikov, hrbtenice in dihal. Kot vir za ta članek so bile med drugim uporabljene tudi informacije iz spletne strani SPC.
Poleg tega lahko pacienti poiščejo nasvete v revijah ali združenjih. Der-Querschnitt.de je spletna revija fundacije Manfred Sauer, ki pripravlja in objavlja zanimivosti in aktualne teme za paraplegike. Nemško govoreče zdravniško društvo za paraplegijo (DMPG) prav tako ponuja številne informacije o paraplegiji.
Povzetek članka
- Možgani so odgovorni za nadzor motoričnih funkcij (gibanje), senzoričnih funkcij (zaznavanje) in vzdrževanje delovanja notranjih organov.
- Možgani so prek živčnih poti v hrbtenjači povezani s trupom ter zgornjimi in spodnjimi okončinami.
- Če je povezava prekinjena, lahko pride do motenj ali izgube motoričnih, senzoričnih in avtonomnih funkcij.
- Hrbtenjačo najpogosteje poškodujejo mehanske sile zaradi nesreče.
- Na hrbtenjačo lahko vplivajo tudi bolezni okoliških tkiv, kot so tumorji, okužbe in bolezni krvnih žil.
- Poleg izgube sposobnosti stoje in hoje ne smemo podcenjevati tudi psiholoških posledic.
- Paraliza pod prvim prsnim vretencem, ki prizadene noge in trup, se imenuje paraplegija.
- Poškodba nad ravnijo vratnih vretenc se imenuje tetraplegija - moteno je delovanje vseh štirih okončin, rok in nog.
- Razlikujemo med popolno (odsotnost vseh motoričnih in senzoričnih funkcij) in nepopolno (prisotnost nekaterih motoričnih in senzoričnih funkcij) paraplegijo.
V naslednjem članku "CUREosity pojasnjuje: paraplegija" bomo med drugim obravnavali naslednja vprašanja:
Ali je paraplegija ozdravljiva?
Kakšne so možnosti zdravljenja in kako potekajo raziskave?
Kako se lahko sistem CUREO uporablja za zdravljenje paraplegije?
